V NAŠI OKOLICI
ZGODOVINA KOPRA NA KRATKO IN RIBIŠKI TRG SKOZI ČAS
Zgodba Kopra se je začela pisati že v srednji bronasti dobi, 1500 let pred našim štetjem. Nekoč je bil Koper otok, njegova najstarejša poselitev seže v predrimsko in rimsko obdobje. Rimljani so ga poimenovali Capris, v času papeža Gregorja I. pa so mu nadeli ime Insula Capraria (Kozji otok), za Bizantince je bil Koper Justinopolis, za oglejske patriarhe pa Caput Histriae. Šele Benečani so mu nadeli italijansko različico današnjega imena Koper – Capo d`Istria. Prav Benečani so tu vladali najdlje in to je bil čas gospodarskega in kulturnega razcveta. Zlasti kulturnega čutimo še danes.
Severovzhodni del mesta, ki je včasih gledal na Ankaran, se imenuje Bošadraga. Danes tega razgleda ni več, saj ga zakriva Luka Koper. To območje je včasih imelo svoje pristanšče, trg ter manjšo pripravljalno čolnov ter ribiče - od tod tudi ime Ribiški trg. Veljalo je za reven del mesta.
Današnji Ribiški trg (nekoč Trg sv. Andreja), se je imenoval Trg Bošadraga (Piazzale di porta Bossedraga). Ob njem je stala cerkvica S. Andreja. Po odstranitvi obzidja v začetku 19. stoletja se je trg iztekal v mandrač, njegov ambient pa je povsem spremenila in osiromašila gradnja luškega kompleksa. Na trgu lahko še danes občudujemo beneško-gotske stanovanjske hiše, vredne ogleda pa so tudi ozke ulice, ki se vijejo ob njem. Luka Koper, ki so jo začeli graditi leta 1957, je prebivalcem severovzhodnega dela mesta zaprla prost razgled prek morja proti Ankaranu.
Prvi natančnejši izris področja prinaša Franciscejski kataster iz leta 1819. V vmesnem času je bilo obzidje odstranjeno, saj so ga benečani porušili. Arheološka sondiranja in izkopavanja zgodovinskega jedra Kopra dokazujejo naseljenost bivšega otoka že v rimskem obdobju, in sicer najvišjega predela mesta (Titov trg, Trg Brolo, Bazoviska ulica), otoškega hrbta (Goriška ulica) ter predelov ob obali (Ulica ob Velikih vratin, Vojkova ulica,...). Nekateri pisni viri navajajo stalno poseljenost območja v bizantinskem obdobju. Odvisnost naselja od morske komunikacije omogoča predpostaviti nezanemarijiv pomen predela Ribiškega trga, glede na samo globino morja v tem predelu, ter bližino kopnega v severovzhodnem predelu.